8. oktobra 2025 je Odbor za spremljanje programa URBACT IV odobril 25 prenosnih omrežij. Prenosno omrežje programa URBACT bo omogočilo prenos dobrih praks programa URBACT, ki jih vodilni partner že uporablja, v druga mesta partnerstva. Teme prenosa dobrih praks programa URBACT segajo od podnebnih ukrepov, enakosti spolov, mobilnosti, javnega naročanja do lokalnega razvoja in participativnega upravljanja. Omrežja so začela svojo pot 1. novembra 2025 in bodo postopek prenosa zaključila 30. aprila 2028.
Občina Razkrižje je vključena v URBACT IV prenosno omrežje SpongeMeasures: zmanjšanje tveganja poplav v mestih, povečanje odpornosti krajine.
Projekt obsega
Občina, ki je razvila dobro prakso in vodilni partner:
Püspökszilágy, Madžarska
Velikost mesta: 760 prebivalcev
Püspökszilágy (HU) je zaradi porečja, za katerega so značilni strmi hribi, ki so večinoma pokriti s poljščinami, izjemno ranljiv za hudourniške poplave in suše. Hudourniške poplave lahko odnesejo ogromne količine usedlin. Od leta 2006 so podnebne spremembe okrepile te poplave, ki so bile v preteklosti redke in skoraj vsako leto povzročajo resno škodo kmetijstvu in infrastrukturi v vasi. Medtem se dno doline poleti popolnoma izsuši, kar negativno vpliva na kmetijstvo in biotsko raznovrstnost. Z izgradnjo naravnih zadrževalnih ukrepov (NWRM) je Püspökszilágy popolnoma ustavil hudourniške poplave in stabiliziral gladino podtalnice, zmanjšal tveganje pomanjkanja vode in povečal biotsko raznovrstnost. Občina zdaj vodi prizadevanja za NWRM na območju povodja prek platforme deležnikov.
Rešitve, ki jih ponuja dobra praksa
Dobra praksa Püspökszilágyja služi kot model za uporabo naravnih zadrževalnih ukrepov (NWRM) v hribovitih pokrajinah. Ti ukrepi so bistveni za vsa mala in srednje velika naselja, ki se soočajo z nenadniškimi poplavami in tudi sušami. Pred namestitvijo NWRM so nenadne poplave povzročile velike gospodarske izgube – približno 250.000 EUR za infrastrukturo in 100.000 EUR za kmetijstvo. Vendar pa je od leta 2017 izgradnja sedmih hlodovinskih jezov in obnova treh majhnih kamnitih jezov to škodo popolnoma ustavila. Zadrževalni ribnik (zgrajen leta 2019) uravnava podtalnico in mikroklimo, zagotavlja habitat za zaščitene vrste in deluje kot rekreacijsko območje. Novi jezovi iz hlodov in drugi naravni viri vode (npr. korita, žive meje, zemeljski jez, ribniki), ki so bili nedavno zgrajeni, prav tako izboljšujejo zadrževanje vode in pomagajo pri namakanju na ravni krajine. Poleg tega si novi projekt občine prizadeva povečati odpornost vasi na podnebne spremembe na pravičen in pošten način z izboljšanjem znanja prebivalcev, podpiranjem trajnostnih načinov preživetja, krepitvijo medsebojnih podpornih mrež in preoblikovanjem avtohtonega znanja. Te posege usklajuje Platforma deležnikov povodja na ozemlju devetih oblasti (210 km2) na podlagi profesionalnega modela odtoka vode. Gradi se na trajnostnem in integriranem urbanem pristopu.
Ključni vidiki integracije
Platforma deležnikov za območje povodja na območju Püspökszilágyja uravnava različne interese, vključno z interesi gozdarjev, kmetov, skupnosti in skupin za varstvo narave, ter okoljske, gospodarske in socialne razsežnosti trajnostnega razvoja.
Platforma deležnikov deluje na zemljiščih v lasti različnih strank in bo učinkovita le, če bodo deležniki v celoti vključeni v iskanje potencialnih rešitev ter v načrtovanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih ukrepov za upravljanje z vodo.
Na podlagi participativnega pristopa
Večje pomanjkanje vode poleti, zlasti huda suša leta 2022, je povečalo zanimanje za zadrževanje vode na ravni krajine, kar obravnava platforma deležnikov na območju porečja.
NWRM-ji so na različnih lokacijah okoli območja porečja, na zemljiščih v lasti različnih deležnikov, kar zahteva sodelovanje in udeležbo za učinkovito izvajanje. Najprej strokovnjaki deležnikom razložijo model odtoka in morebitne intervencije NWRM. Prebivalci, kmetje in druge skupine, vključene v platformo deležnikov, se s strokovnjaki pogovorijo o možnostih in izberejo najprimernejše NWRM-je za namestitev.
Lokalni deležniki so prav tako fizično vključeni v izvajanje in vzdrževanje NWRM-jev. Talni jez lahko na primer enostavno vzdržuje kmet z lopato, medtem ko lahko lokalne skupine ali posamezniki prevzamejo »lastništvo« z rednim preverjanjem NWRM-ja, šolski razredi pa ga lahko »posvojijo« za vzdrževanje ob rednih obiskih.
Poleg tega zaradi svoje vloge pri zadrževanju vode, naravni vodni mehanizmi vse bolj podpirajo namakanje na ravni krajine.
Rezultati dobre prakse
Najpomembnejši vpliv manjših naravnih vodnih mehanizmov (jezovi iz hlodov, majhni kamniti jezovi in zadrževalni ribnik) je bila popolna odprava škode, ki jo povzročajo nenadne poplave. Poleg zaščite vasi pred poplavami, zadrževalni ribnik uravnava podtalnico in mikroklimo ter zagotavlja habitat za vrste, vključno z zaščitenimi, in deluje kot rekreacijsko območje, ki privablja turiste. Preden je ribnik začel delovati, so se stanovanjski vodnjaki pogosto izsušili med izjemno vročimi poletji, zdaj pa lahko ljudje še naprej zalivajo svoje vrtove. Med zgodovinsko sušo leta 2022 se zaradi naravnih vodnih mehanizmov v regiji ni izsušil le potok Szilágyi. Izgradnja štirih nadzornih vodnjakov (globoke 9 m) je dokazala, da se je gladina podtalnice stabilizirala na najvišji točki (globoke 1,6–2 m) in nihala le 15 cm, medtem ko je prej redno nihala 3–4 m. Glede na ekološko spremljanje se je lokalna biotska raznovrstnost okoli ribnika povečala za 25 %.
Cilj novo nameščenih naravnih virov vode (NWRM) je bolj namakanje zemljišč na ravni krajine, v korist celotnega prebivalstva. Medtem je cilj tekočega projekta LIFE Co-Clima nadaljnja podpora odpornosti vasi, na primer z ustvarjanjem skupnostnega vrta z globoko zastirko, vključno z namakalnim ribnikom, ukrepi za zadrževanje vode za gospodinjstva in shemami za lažjo medsebojno podporo prebivalcev.
Zakaj bi bilo treba to dobro prakso prenesti v druga mesta
Po vsej Evropi so suša, močna deževja in vročinski valovi vse pogostejši. Politika EU od držav članic zahteva, da na vseh teritorialnih ravneh vzpostavijo ukrepe za zadrževanje vode. Lokalne oblike upravljanja so ključni akterji na majhnih povodjih, imajo neposredne izkušnje z ekstremnimi vremenskimi dogodki in razumevanje potencialnih virov in strategij, ki jih je mogoče uporabiti z vključevanjem lokalnih deležnikov.
Majhni ukrepi za naravno zadrževanje vode (NWRM) izvajajo:
Za prenos dobre prakse je treba upoštevati čas, potreben za pridobitev ustreznih dovoljenj. Prakso je mogoče enostavno prilagoditi različnim kontekstom in krajini. Vendar pa najpomembnejša značilnost ostaja nespremenjena: koordinator, ki bo skupaj z deležniki kartiral povodje, da bi opredelil najboljša mesta za posege, zlasti v zgornjem delu območja, kjer lahko številni manjši posegi (jezovi, žive meje itd.) preprečijo poplave v nižje naseljenem delu območja.
Občine, na najvišji ravni lokalne samouprave, imajo ključno vlogo pri razvoju zadrževanja vode na ravni krajine. Mnogi odločevalci se še vedno ne zavedajo obsega izziva, zato sta ozaveščanje in spreminjanje miselnosti ključnega pomena, da se občinam omogoči izvajanje teh metod za povečanje odpornosti na podnebne spremembe.
Praksa je bila široko razširjena in delno prenesena na Madžarskem v okviru projektov LIFE-MICACC in LIFE LOGOS 4 WATERS, številni strokovnjaki pa so obiskali Püspökszilágy, da bi si ogledali nacionalne mehanizme za upravljanje z vodo (NWRM). Glede na končno poročilo MICACC so rešitve dosegle vsaj 122 lokalnih odločevalcev na Madžarskem. V okviru projekta LIFE LOGOS 4 WATERS je še 30 madžarskih naselij uvedlo manjše NWRM na podlagi preizkušenih modelnih rešitev.
Prenos dobre prakse v občino Razkrižje
Dobra praksa bo Razkrižju zagotovila orodja in metode, potrebne za reševanje težav z odtokom in čezmejnimi vodami.
Modeliranje odtoka z laserskim skeniranjem bo omogočilo kartiranje dolin, ki so nagnjene k poplavam, in kritičnih točk vzdolž hrvaške meje. Uporaba manjših nacionalnih ukrepov za upravljanje z vodo (kot so korita in mikro bazeni) se lahko prilagodi lokalnim geološkim in hidrološkim razmeram. Strokovno znanje na področju načrtovanja in izdajanja dovoljenj bo podpiralo vključevanje naravne infrastrukture v obstoječe občinske okvire. Model platforme deležnikov bo ključnega pomena za vključevanje regionalnih agencij in deležnikov iz povodja, vključno s čezmejnimi partnerji. Izvajanje ukrepov za gobe na ključnih lokacijah bo ublažilo odtekanje in okrepilo odpornost mest na podnebne spremembe. Komunikacijske kampanje in participativno spremljanje bodo spodbujali udeležbo državljanov in spodbujali upravljanje vodnih virov.
Občina Razkrižje je močno motivirana, da se pridruži mreži, da bi se učila, prilagajala in uporabljala praktične, preverjene rešitve za zadrževanje vode, ki temeljijo na naravi. Območje se sooča z vse večjimi podnebnimi tveganji, saj površinski odtok z bližnjih hribov redno poškoduje ceste, nepremičnine in javne prostore. Sodelovanje bi poglobilo strokovno znanje, zmanjšalo ranljivost in izboljšalo kakovost življenja prebivalcev. Razkrižje si prizadeva povečati odpornost na poplave in zadrževanje vode s trajnostnimi, lokalno prilagojenimi manjšimi naravnimi viri vode ter se uskladiti z okoljskimi cilji EU. Razkrižje si želi tudi spoznati tekoče in načrtovane ukrepe v Püspökszilágyju, povezane s podporo odpornosti skupnosti. Celovita zgodovina občine v projektih sodelovanja in trajnosti EU zagotavlja predano sodelovanje in nadaljnje ukrepe.
Ključni deležniki bodo lokalni kmetje, prebivalci, občinski inženirji, razvojne agencije Pomurja, okoljske nevladne organizacije in predstavniki nacionalnega organa za vode. Njihove vloge segajo od zagotavljanja prispevkov o poplavnih območjih do pomoči pri postopku načrtovanja in izdaje dovoljenj, vzdrževanja nacionalnih načrtov za upravljanje z vodo in podpore kampanjam ozaveščanja. Občina bo koordinirala lokalno skupino deležnikov prek svoje ekipe za javne službe, občina zagotovi koordinacijo in sodelovanje deležnikov. Skupina bo sodelovala tudi s čezmejnimi partnerji na Hrvaškem glede na skupna vprašanja upravljanja z vodami.
Aktivnosti projekta
1.) Zagon in splošna koordinacija: Vključuje podpis pogodbe o sofinanciranju in skupne konvencije, vzpostavitev ekipe vodilnega partnerja ter splošno upravljanje projekta in njegovo finančno upravljanje.
2.) Koordinacijski sestanki in vmesna refleksija: Zajema redne koordinacijske sestanke, tako spletne kot povezane z nadnacionalnimi dogodki, ter strukturiran proces vmesne refleksije, z možnostjo ponovnega programiranja, če je potrebno.
3.) Poročanje in zaključek projekta: Vključuje poročanje na ravni partnerjev in mreže (vključno s potrditvijo prvega kontrolnega odbora), predložitev zahtevkov za plačilo, dokazilnega paketa, poročil o napredku in končno poročilo.
1.) Mednarodne dejavnosti: Vključujejo uvodni dogodek projekta tako na spletu kot v živo, osem tematskih srečanj mednarodno mreže, ki jih gostijo partnerji, in študijske obiske prenosljivosti, ki jih vodita vodilni partner in vodilni strokovnjak. Te dejavnosti dopolnjuje osem spletnih mojstrskih tečajev, namenjenih lokalnim skupinam URBACT (ULG).
2.) Mednarodno komuniciranje: Zajema razvoj komunikacijskega načrta, vizualne identitete (kratica, slogan, predloga), spletne strani projekta in prisotnosti na družbenih omrežjih, izdelavo plakatov, četrtletnih revij, člankov mreže ter končnega poročila, končnega dogodka in končne tematske publikacije.
7 modulov: 1. modeliranje odtoka s površinskim laserskim skeniranjem, 2. načrtovanje NBS mehanizmov za upravljanje z vodo (NWRM), 3. dovoljenje in potrebno strokovno znanje (postopki pravnega in tehničnega pridobivanja dovoljenj), 4. večnivojsko sodelovanje prek platforme deležnikov na območju porečja, 5. izvajanje ukrepov za zadrževanje vode (spuženje) v urbanih okoljih, 6. komunikacija in spremljanje naravnih virov vode kot naravnih rešitev, 7. Izboljšanje prilagoditvene sposobnosti majhnih naselij na podnebne spremembe s krepitvijo odpornosti skupnosti na pravičen in pošten način.
Vsak partner bo:
1.) Vzpostavil ULG (lokalno akcijsko skupino), imenoval koordinatorja, izvedel srečanje za krepitev timskega duha, organiziral vsaj 10 interaktivnih srečanj, opredelil učne potrebe in ustvaril Knjigo idej.
2.) Načrtoval in izvedel manjši testni ukrep z namenskim načrtom tehnične pomoči in dokumentiranim povzetkom izvedbe.
3.) Pripravil osnutek in končni načrt prenosa (ali načrt izboljšav za vodilnega partnerja), ki bo temeljil na transnacionalnem učenju in lokalnih prispevkih.
4.) Ustvaril svojo lokalno vizualno identiteto, vzpostavil ali posodobil kanale družbenih medijev, zagotavljal redne posodobitve, izvajal strokovne sprehode, sodeloval na nacionalnih dogodkih in gostil en lokalni dogodek za razširjanje informacij.
Skupna vrednost projekta je 746.600 EUR, delež občine Razkrižje v projektu je 98.250 EUR.
